[ Pobierz całość w formacie PDF ]
klanca so stopicali trije jezdeci, gledali enega izmed ko-
njev in Ïivo govorili.
Îe se je hotel umakniti nazaj, pa so ga zapazili in mu
mignili, naj pride bliÏe. Zdaj jih je spoznal: Ditrik se je
vraãal s ·umbrega, kamor je bil davi od0 el 0 e pred pri-
hodom menihov.
Poprijel je z eno roko uzdo, z drugo pa ãekan in se
pribliÏal prav nerad. Bal se je, da se Vi0 enjskim ne bi
kako zameril in zapravil meni0 ke pomoãi.
»Konj se mi je spotaknil, nemara si je pretegnil kito,«
je dejal vi0 enjski hlapec in ukazal Hotimiru:
»Daj mi svojega konja, tegale pa poãasi vodi za na-
mi!«
119
BELI MENIHI
BESeDA
»Sam ga vodi, ãe jezditi ne zna0 in na konja paziti
ne!« je Hotimir zaÏarel. »In vrni se h kozam, saj vidi0 , da
nisi za konje!«
Hlapca je pogrela tlaãanova upornost.
»Dol ! ti pravim!« je zareÏal in prijel za uzdo njego-
vega konja.
Hotimir je v divji togoti zamahnil s ãekanom, pa hla-
pec je odskoãil in popal kopje.
»Stoj!« je Ditrik zavpil. »Kaj je to? Kdo ti je velel jema-
ti tujega konja, ko na svojega res nisi pazil, kakor bi bil
moral? In kako si upa0 zaãeti poboj ti? Ali jaz nisem nih-
ãe?« je srdito karal oba.
»Zaãel je on, saj ste videli!« se je Hotimir postavil.
»Jaz ne zaãenjam nikoli!«
A Ditrik se je Ïe smehljal in malo godrnjal: »Hud si,
prehud! A nikar, sicer se bo0 0 e kdaj zaletel!«
Hotimir ga je uporno gledal in molãal.
ȉe se ti godi krivica in sem blizu jaz, ne sodi si
sam, za to sem jaz!«
»Mlade kosti moãne pesti, same se branijo, ãe je
pravica prepoãasna!« je trmoglavil.
Ditrik je ãutil oãitek, da se je mirno smehljal, ko si je
grajski hlapec jemal pravico do Hotimirovega konja. Ali
vsec mu je bil mladeniãev pogum in je rekel:
120
BELI MENIHI
BESeDA
»Ti ja0 i z nama ti pa,« je velel hlapcu, ki je stal ob
pohabljenem konju, »ti pa pridi s svojo kleko lepo za
nami, kakor ve0 in zna0 !«
»Kje si bil?« je Ditrik vpra0 al Hotimira, ko so jahali
dalje.
»Pri Ïupniku v ·entvidu,« je odgovoril in se ozrl po
hlapcu, ki je s 0 epastim konjem krevljal za njimi in se
togotil, da gospod tako oãitno potuho daje upornemu
tlaãanu.
»Kaj si bil na spovedi ali se pripravlja0 za svatbo?« se
mu je Ditrik nedolÏno nasmehnil, ker 0 e ni vedel za nje-
gove skrbi.
»Spovedoval se nisem, ãeprav bi bila kes in pokora
potrebna po snoãnjem veãeru,« je drzno namigoval.
»Tudi za Ïenitvijo se ne Ïenem, dokler ne vem, kaj bi
dejali vi, grajski gospodje.«
»Kaj si Ïe vpra0 al?« se je Ditrik zresnil. Napomenek
snoãnega ropa mu je bil ãez glavo.
»Gorazd bo vpra0 al zame, ãe 0 e ni.«
Vso nadaljnjo pot sta se pa tako lepo menila, da je
Hotimir sklenil prizanesti Ditriku, ãe bi bilo res kdaj tre-
ba potolãi grajske.
Prav presenetil je mladega gospoda, ko mu je pove-
dal, da je govoril tudi z menihi in kje da so se nastanili.
Tisto, da je Trlepa, Ïupnika in menihe prosil pomoãi zo-
121
BELI MENIHI
BESeDA
per grad, je modro zamolãal, ãe0 , tudi to povem 0 e zme-
rom lahko, izgovorjene besede pa ne ujamem veã.
»Le pomni me, sti0 ki samostan bo 0 e hudo imeniten
med nami!« je Ditrik prerokoval. »Ti menihi so spokorni
moÏje, poslal jih je opat Bernard, ki je njih vi0 ji in neki
prav svet moÏ.«
Hotimir je obãudoval Ditrika ãezdalje bolj.
»Saj je skoraj tak, kakr0 na je bila Ema,« si ga je hvalil
in verjel, da mu Ditrik ne bo hotel skruniti zakonske
svetosti.
Vera in upanje, ki sta iz ·entvida 0 li z njim, sta se po-
trjevali bolj in bolj. Ko je doma zvedel, kaj je Majnhalm
naroãil Gorazdu, se ni posebno vznemiril, saj je zaupal
menihom in Ditriku. PotolaÏil je Îivko in se brÏ zapodal
k Rodani, da bi ji povedal, kaj mu je naroãil pater Kon-
rad.
Ditrik je dobil na gradu sve tiho. Hlapci so Ïe prebrali
blago in ga spravili, vsi sledovi snoãnjega greha so bili
zatrti, grad je molãal in poãival.
Tudi ranjencem je odleglo, Rodanina zdravila so jim
prijetno hladila zle rane.
Majnhalm je sedel ob Henrikovem leÏi0 ãu in pil, pa
niã dobre volje in bil.
»O, ko bi se 0 e to pot kako izmotali!« je toÏil.
»Saj se bomo, 0 e zmerom smo se,« je Henrik veroval.
122
BELI MENIHI
BESeDA
»Huda nam bo pela; tisti trÏa0 ki branjevec nam ne bi
bil smel uiti.«
»Saj si sam ukazal hlapcem, naj kupce samo razpodi-
jo!«
»Kesam se zdaj. âlovek res ne sme biti poloviãen.«
»Niã ne maraj, Urh Ljubljanski je na Kravjeku in pri- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl ocenkijessi.opx.pl
klanca so stopicali trije jezdeci, gledali enega izmed ko-
njev in Ïivo govorili.
Îe se je hotel umakniti nazaj, pa so ga zapazili in mu
mignili, naj pride bliÏe. Zdaj jih je spoznal: Ditrik se je
vraãal s ·umbrega, kamor je bil davi od0 el 0 e pred pri-
hodom menihov.
Poprijel je z eno roko uzdo, z drugo pa ãekan in se
pribliÏal prav nerad. Bal se je, da se Vi0 enjskim ne bi
kako zameril in zapravil meni0 ke pomoãi.
»Konj se mi je spotaknil, nemara si je pretegnil kito,«
je dejal vi0 enjski hlapec in ukazal Hotimiru:
»Daj mi svojega konja, tegale pa poãasi vodi za na-
mi!«
119
BELI MENIHI
BESeDA
»Sam ga vodi, ãe jezditi ne zna0 in na konja paziti
ne!« je Hotimir zaÏarel. »In vrni se h kozam, saj vidi0 , da
nisi za konje!«
Hlapca je pogrela tlaãanova upornost.
»Dol ! ti pravim!« je zareÏal in prijel za uzdo njego-
vega konja.
Hotimir je v divji togoti zamahnil s ãekanom, pa hla-
pec je odskoãil in popal kopje.
»Stoj!« je Ditrik zavpil. »Kaj je to? Kdo ti je velel jema-
ti tujega konja, ko na svojega res nisi pazil, kakor bi bil
moral? In kako si upa0 zaãeti poboj ti? Ali jaz nisem nih-
ãe?« je srdito karal oba.
»Zaãel je on, saj ste videli!« se je Hotimir postavil.
»Jaz ne zaãenjam nikoli!«
A Ditrik se je Ïe smehljal in malo godrnjal: »Hud si,
prehud! A nikar, sicer se bo0 0 e kdaj zaletel!«
Hotimir ga je uporno gledal in molãal.
ȉe se ti godi krivica in sem blizu jaz, ne sodi si
sam, za to sem jaz!«
»Mlade kosti moãne pesti, same se branijo, ãe je
pravica prepoãasna!« je trmoglavil.
Ditrik je ãutil oãitek, da se je mirno smehljal, ko si je
grajski hlapec jemal pravico do Hotimirovega konja. Ali
vsec mu je bil mladeniãev pogum in je rekel:
120
BELI MENIHI
BESeDA
»Ti ja0 i z nama ti pa,« je velel hlapcu, ki je stal ob
pohabljenem konju, »ti pa pridi s svojo kleko lepo za
nami, kakor ve0 in zna0 !«
»Kje si bil?« je Ditrik vpra0 al Hotimira, ko so jahali
dalje.
»Pri Ïupniku v ·entvidu,« je odgovoril in se ozrl po
hlapcu, ki je s 0 epastim konjem krevljal za njimi in se
togotil, da gospod tako oãitno potuho daje upornemu
tlaãanu.
»Kaj si bil na spovedi ali se pripravlja0 za svatbo?« se
mu je Ditrik nedolÏno nasmehnil, ker 0 e ni vedel za nje-
gove skrbi.
»Spovedoval se nisem, ãeprav bi bila kes in pokora
potrebna po snoãnjem veãeru,« je drzno namigoval.
»Tudi za Ïenitvijo se ne Ïenem, dokler ne vem, kaj bi
dejali vi, grajski gospodje.«
»Kaj si Ïe vpra0 al?« se je Ditrik zresnil. Napomenek
snoãnega ropa mu je bil ãez glavo.
»Gorazd bo vpra0 al zame, ãe 0 e ni.«
Vso nadaljnjo pot sta se pa tako lepo menila, da je
Hotimir sklenil prizanesti Ditriku, ãe bi bilo res kdaj tre-
ba potolãi grajske.
Prav presenetil je mladega gospoda, ko mu je pove-
dal, da je govoril tudi z menihi in kje da so se nastanili.
Tisto, da je Trlepa, Ïupnika in menihe prosil pomoãi zo-
121
BELI MENIHI
BESeDA
per grad, je modro zamolãal, ãe0 , tudi to povem 0 e zme-
rom lahko, izgovorjene besede pa ne ujamem veã.
»Le pomni me, sti0 ki samostan bo 0 e hudo imeniten
med nami!« je Ditrik prerokoval. »Ti menihi so spokorni
moÏje, poslal jih je opat Bernard, ki je njih vi0 ji in neki
prav svet moÏ.«
Hotimir je obãudoval Ditrika ãezdalje bolj.
»Saj je skoraj tak, kakr0 na je bila Ema,« si ga je hvalil
in verjel, da mu Ditrik ne bo hotel skruniti zakonske
svetosti.
Vera in upanje, ki sta iz ·entvida 0 li z njim, sta se po-
trjevali bolj in bolj. Ko je doma zvedel, kaj je Majnhalm
naroãil Gorazdu, se ni posebno vznemiril, saj je zaupal
menihom in Ditriku. PotolaÏil je Îivko in se brÏ zapodal
k Rodani, da bi ji povedal, kaj mu je naroãil pater Kon-
rad.
Ditrik je dobil na gradu sve tiho. Hlapci so Ïe prebrali
blago in ga spravili, vsi sledovi snoãnjega greha so bili
zatrti, grad je molãal in poãival.
Tudi ranjencem je odleglo, Rodanina zdravila so jim
prijetno hladila zle rane.
Majnhalm je sedel ob Henrikovem leÏi0 ãu in pil, pa
niã dobre volje in bil.
»O, ko bi se 0 e to pot kako izmotali!« je toÏil.
»Saj se bomo, 0 e zmerom smo se,« je Henrik veroval.
122
BELI MENIHI
BESeDA
»Huda nam bo pela; tisti trÏa0 ki branjevec nam ne bi
bil smel uiti.«
»Saj si sam ukazal hlapcem, naj kupce samo razpodi-
jo!«
»Kesam se zdaj. âlovek res ne sme biti poloviãen.«
»Niã ne maraj, Urh Ljubljanski je na Kravjeku in pri- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]